Kolumna: Dilinipe ja palem Tradicija?

2798

Sostar te tavdav mere avdisutne hramibaja aso te garavav moro čačikano gndipe pal sa  odova so dikhle mere jakha ano nakhle trin čhona?

Maj anglal namangava te  halovenman amare drabarutne iramale-odova soj teleder  hramome anglal vakerava tumenge so – I me sijum kotor tar odova Dilinipe ja palem Tradicija.

Isi man but te hramonav, numa ka dav mandar sa te šhaj te ovav but harne ko moro hramovipe. Nakhle amendar trin čhona bare, but bare ko sikavipe amaro barvalipe ja palem dilinipe kana kerdilopes hošime (veselna) momentoja ano maj luksuznikane thana,  mase perde hajbanaja thaj pijbnaja, maj šukar orkestrija, ekstra pukime gilavutne thaj deibe love maj tikoro vas 500 denarija, aso sine thaj 1000 den, 2000 den, 50, 100, 200eu, mate vakerav i bari atrakcija o love ano lepako.

Aso akava berš me ikherava ani miri godi o maj atraktivna momentoja kana o legarutno ka vakeri – AKANA ROMALEN DIKHEN O GAZDA KERELA ZEMJOTRES OVI TANO O BARO, OV NANE EVROPA OVI O KONTINENTI DIKHEN E MUZIKAKE DELA JEK BOROVNICA 500 eu.

Uh, uh- o manuša, misafirija ja palem o Youtubejra save sasto dive bešena anglal tv, ola ko momenti vakerna lele so kerga o manuš zakon sarinen mudarga. Hmm dal te halovav ja palem korkoro mange te rovav tar odova dilinipe savo keraja ole korkoro amen.

Isiman jekh info saveja mangava te ulavavle tumensar. Ano jekh dive bijavestar deš manuša ko bendi jeke diveseske lele pobuter tar panđ milja eura, (Na te vakerav o anav familijako tar bijav mate kerav olenge bilovengi reklama sostar amenge na denge love thaj na sijumsine o dešhujekto manuš ano bendi hahaha.)

But importatno! ma te halovenman me amala muzicarija iramale ja palem so sijum mujal (protiv) olende, Na, Sostar tumen profesionalno kerna buti thaj na bešena kanikaske ano šero sastruneja so von trubul te den bakšiši-kerena tumari buti profi.

Ano nakhlo kurko bešava jeke manušeja savo but berša kerla buti pal Historija thaj Tradicija e Romengiri thaj pučava ole jek pučhipe? Sostar sa akava so dikaja prekal amaro đihani ko amare šukar momentoja save kerajalen amare familijaja thaj sa odova preperela li ki amari tradicija ja palem na? Dikhelaman thaj hasala, I Tradicija e Romengiri (oja) ačovela ko odova te kera bijava bare kedipna, numa ano adala kedipna o maj barvale historikane momentojana valani te bistara, aso adala thane o adetoja e bojrakere ja palem đamutreske, olen trubul te kera olen sar so kernalen amare purane, o šehija e uravibaskere sar e borja, vi e đjamutre valani te oven telal amari tradicija numa,  fuhalibaske amen našavaja odova amaro historikano uravipe sar trubul i đjuvli aso sar trubul o murš.

Amen pobuter akana laja o uravipe thaj tradicija e Albancongere thaj Khorahajenge. Iranen tumen ano amare purane Roma sar uravenapes sas ano bijava, odola šehija tane tradicija, o Romane gilja bistergepes odovaj tradicija thaj ano agor amen sa adava so dikhaja ano amare bijava so kerlapes nanaj phanle amare Romane tradicijaja, sostar amen i TRADICIJA  irangem ola ano  ČALMI.

Tadani halilum  kaj maškar amare ČALMIJA save kamaja te sikava olen ano amare bijava barabar lingaraja thaj amaro dilinipe? sostar dilinipe hramonava- Soske, o đjivdipe nane jek dive, nane jek čhon thaj nane salde čhona o Juni, Juli thaj Augusto.

But fori kana naroma ka pučenman? Tumen e Roma maj but žalinena tumen tar nanipe đjivdipasko, aso ano youtub dikaja, ola vakerna amenge sostar akana amater bijava na[ti te na oven ko youtub (soske akana nane atrakcija ako nane to bijav ko youtub, te šaj e đjuvla te ikeren ani pumari godi save šalvare uravge akava berš, aso đji berše te len neve avera šalvare aso  o gazda te dikhel kobor love denga bakšiši) Amen dikaja tumen sar čhudena e love thaj tadani amen ano jek momento pučajamen e love tane čačikane ja palem na. Dikava e manušen thaj vakerava okova amaro penđardo lafi- ooo adava so dikhena ano Youtub nane amare Roma tar Makedonija ja palem pašutne balkaneske puvja, adala tane e Roma save kerna buti  jek berš pal 14 arija ko dive ano Evropake puvja thaj kana avena ano odmor- ola kerena e bare bijava! Na amen.

Numa ani praktika nane agaar, akale beršeske šhaj te vakerelpes e but bijava kerde sas tar amare Roma save thane thanarde thaj djivdinena ani Makedonija.

Akana dočhivelapes o pučhipe?  Agorkerge o bijava, gele peske e misafirija (strancoja) akana amende so ačovela vareso salde o dilinipe- sostar hramonava o dilinipe?

Avela jevend valani sakoja familija te kerelpes hazri tar harđji jevendesko so lelapes thaj kerlapes hazri nilajeske (zimnica), kašta, hazri keribe e čhaven siklovnake, hazri e čaven baš studiribaske, pukinibe o smetke sostar ačhile trin čhona- thaj panda but avera bukija save kernapes akava čhon septembro.

Tadani ano agor moro pučhipe ačhovela puterdo, Ka iranamen ani amari godi so kergem ano nakhle trin čhona ja palem ka vakera palpale ODOJA AMARI – TRADICIJA, tadani ako kodo tano i TRADICIJA thaj odova salde trin čhona, aso akana trubul te ova hazri te nakha ejna čhona  ano DILINIPA.

Hramovimo tar Sevgul A. dipl.pal Detektivi thaj Kriminalistika.